O društvu

Turistično društvo Postojna je bilo ustanovljeno leta 1883 z imenom Društvo za olepšanje postojnskega  trga in v povzdigo dohajanja tujcev ter je prvo, ki je imelo Pravila  poleg v nemškem tudi v slovenskem jeziku.

TD Postojna je že tretji mandat s strani Ministrstva za gospodarski razvoj podeljen status  pravne osebe, ki deluje v javnem interesu na področju spodbujanja razvoja turizma v okviru turističnega območja in prispeva  k razvoju  turizma in sooblikovanju  turistične ponudbe širšega območja.

Programsko je zelo dejavno, saj  združuje številna področja dela preko komisij in z velikim deležem prostovoljnega dela.

Zgodovina društva

O prvem slovenskem turističnem društvu

Turistično društvo Postojna je bilo ustanovljeno leta 1883 z imenom Društvo za olepšanje postojnskega  trga in v povzdigo dohajanja tujcev ter je prvo turistično društvo, ki je imelo Pravila  pisana poleg v nemškem tudi v slovenskem jeziku.
Glavni dejavnik za nastanek društva v Postojni je bil dotedanji razvoj turizma, ki ga je narekovala Postojnska jama s paleto prvin, bodisi naravnih, ali onih drugih, ki jih je človek dogradil v zgodovini turističnega razvoja.

Zakaj slovensko turistično društvo?

Kar nekaj dejstev, ki jih ne smemo prezreti!

Ustava habsburške monarhije iz leta 1861 je omogočila razmah kulture in narodno – prebujevalne dejavnosti. Tako kot drugod po Sloveniji so tudi na Postojnskem nastali tabori, čitalnice in telovadna društva.
Za ustanovitev Postojnskega turističnega društva z značajem slovenstva je značilnih še nekaj bistvenih prvin. Iz dokumentacije je razvidno, da so bila že leta 1859 Pravila za vodnike in služabnike Postojnske jame napisana v slovenskem jeziku.
Poseben dogodek je bila izdaja Vodnika po Postojnski jami v slovenskem jeziku Etbina Henrika Coste leta 1863. To je bil prvi vodnik v našem jeziku (leta 1821 je izšel v nemškem, 1823 v italijanskem, 1854 v francoskem in 1869 v angleškem jeziku). V tej knjižici je bil tudi nov načrt jame, delo postojnskega inženirja Pavla Eunikeja. Zelo pomembno je, da so bila imena slovenska. Napak bi storili, če ne bi posebej naglasili, da so leta 1880 v jami namestili tudi slovenske napise (ob nemških in italijanskih). In še nečesa ne smemo zamolčati! Na steno v Jami pod Predjamskim gradom so se podpisali predhodniki jamarskega društva Antron (ustanovljenega leta 1889). Še danes je viden napis: Slovenski gadje, 11. maj 1882. Anton Globočnik, okrajni glavar (1863 – 1885) in predsednik Jamske komisije, je kot navdušen narodnjak pomembno vplival in tudi mnogo storil za narodno prebujanje.
Menim, da so vsi navedeni dejavniki – in morda še kateri, ki sem ga prezrl, povzročili tako zgodnji nastanek Društva za olepšanje postojnskega trga in v povzdigo dohajanja tujcev in vplivali na njegov značaj.
Ustanovitelji društva, na čelu katerih je bil Josip Pucich, so postavili jasna in kratka pravila s točno opredeljenimi cilji. Z olepšavo trga in pospeševanja obiska gostov iz tujine so stremeli k »povzdigi gospodarskih razmer postojnskega trga«. Naloge, ki so jih zapisali, so obsegale »izdajo popotnih knjig, tujišnikov, kart in kažipotov, postavitev razglednih tabel in klopi, zagotavljanje olajšav pri prevozu, uvedbo vodičev, nadzor nad prenočišči ter organizacijo zabav in prireditev«.
Za vire financiranja vseh navedenih dejavnosti so bili v prvi vrsti opredeljeni prispevki in prihodki od lastnih prireditev. Člani društva so bili lahko aktivni ali častni. Društveno delo je vodil sedemčlanski odbor. Občni zbor je izvolil načelnika društva, ki je le-tega zastopal navzven, in odbor, ki je nato izmed svojih članov izbral namestnika načelnika, tajnika in blagajnika. V primeru, da bi morali društvo razpustiti, so predvidevali dodelitev društvenega premoženja v dobrodelne namene.
Ta pravila je podpisal 15. januarja 1883 že imenovani načelnik Jos.(ip) Pucich.
Če sledimo razvoju društvene dejavnosti, opazimo, da je bilo desetletje pred 1. svetovno vojno eno najbolj razgibanih in plodnih obdobij v življenju društva na Postojnskem.
Tudi pri olepševalnem društvu naletimo na spremembe. Z letnico 1910 zasledimo kolkovana Pravila društva za olepšanje Postojnskega mesta in k mestu spadajoče okolice ter za povzdigo prometa s tujci. Verjetni vzrok za spremembe je dejstvo, da so bile Postojni leta 1909 dodeljene mestne pravice in je bila dolgo časa najmlajše slovensko mesto.
Italijanska zasedba je bistveno spremenila razmere za društveno in kulturno dejavnost. Izjema ni bilo niti turistično društvo. Vendar pa čaka raziskovalce podrobnejši pregled arhivskih gradiv in mogoče bodo dejstva na najdenih porumenelih listih dopolnila znanje na tem področju.
Obnova in razvoj turizma po 2. svetovni vojni, predvsem vedno več obiskovalcev Postojnske jame, sta spodbudila Postojnčane, da je po ustanovnem občnem zboru 4. septembra 1952 turistično društvo ponovno uspešno zaživelo. Obilo nalog, ki so si jih neumorni člani zadali, so reševali skupaj z Mestnim ljudskim odborom, Gostinsko zbornico in podjetjem Postojnska jama. Dejavni so zlasti bili na propagandnem področju in pri vzgoji strokovnih kadrov v gostinstvu in turizmu, pa tudi Postojna je dobivala vedno lepšo podobo.
Neke nedelje 1958 so člani pričeli s krampi in lopatami urejati prostor med skalami za bodoče šotorišče (danes Turistično naselje Pivka jama).
Že leta 1969 je društvo dobilo stalne prostore na Tržaški cesti in je odprlo lastno informacijsko pisarno, kar je pomenilo novo kakovost dela pri društvu in pridobitev za vse obiskovalce Postojne, ki so si želeli več informacij.

Društvo  uresničuje  celovito zastavljeni in obširen program dejavnosti prek dela komisij:

• za propagando, informiranje in prireditve,
• za splošno in hortikulturno ureditev mesta,
• za delo z mladimi in
• gospodarske komisije ter
• mladinske sekcije.

Obdobje preteklih let je bilo za Turistično društvo Postojna zelo pestro, plodno in programsko zelo ustvarjalno. Med pomembnejšimi projekti, ki so rezultat uspešnega večletnega sodelovanja in so priznanje ter zaupanje delu TD Postojna, ki bo v letu 2018 praznovalo 135 – letnico, izstopajo:

– TD Postojna je že tretji mandat s strani Ministrstva za gospodarski razvoj podeljen status  pravne osebe, ki deluje v javnem interesu na področju spodbujanja razvoja turizma v okviru turističnega območja in prispeva  k razvoju  turizma širšega območja.

– projektna povezava turističnega območja  Krasa, Brkinov in Notranjske; kar je rezultat večletnega  dela na različnih področjih:

1. izdaja mesečnih in letnega koledarja prireditev, tudi v elektronski obliki;
2. ustanovitev Turistične zveze Brkini, Kras, Notranjska, ki združuje 25 turističnih in drugih društev z območja Krasa, Brkinov in Notranjske, v letu 2001;
3. posredovanje turističnih in drugih informacij za celotno navedeno območje; TiC Postojna;
4. zasnova, priprava, izdaja in založba kataloga Skrivnostni KRAS in turistične jame Slovenije v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo in občinami ter drugimi ustanovami na navedenem območju; laskave so ocene o kakovosti edicije, saj smo na 48 straneh velikega formata predstavili zanimivosti in znamenitosti s površja krasa, njegove podzemeljske lepote in bogastvo z izčrpnimi informacijami; v slovenskem, angleškem, nemškem, italijanskem, španskem in francoskem jeziku in v skupni nakladi preko 350.000 izvodov, ki so namenjeni svetovnem turističnem trg;.
5. predstavitev pobude in zavzemanje, da postane kras samostojno turistično območje, saj je slovenski kras v evropskem in svetovnem merilu prepoznavna pokrajina z bogato kulturno in izjemno naravno dediščino. Uspelo nam je, da so avtorji v slovenski turistični strategiji 2002 – 2006 zapisali v, da kras predstavlja v širšem okolju absolutno konkurenčno prednost slovenskega turizma.

V okviru Poletnih kulturnih prireditev 1976 – 2018 društvo organizira:

• 47. Pustovanje v Postojni
• 20. Mednarodni glasbeni festival mladih, Postojna
• 27. Furmanski praznik, Postojna
• Sv. treh kraljev dar; koncerti v župnijski cerkvi.

Nekatere prireditve so postale tradicionalne.
Na področju informacijske dejavnosti smo po letu 1997 v naklonjenem okolju, poleg TIC – a na Jamski cesti in Turističnega biroja na Tržaški cesti, leta 2000 odprli še informacijsko pisarno pri Postojnski jami, ki je delovala do leta 2011.
TD Postojna aktivno sodeluje pri projektu Turistične zveze Slovenija Moja dežela, lepa in gostoljubna pri  ocenjevanju mesta Postojna in v vlogi regijskega koordinatorja za območje Krasa, Brkinov in Notranjske. V preteklih letih je podelilo številna priznanja posameznikom,  lokalom in objektom za najlepše urejeno okolje.
Pomembno je sodelovanje s turističnimi podmladki v OŠ v Postojni, ki se  vključujejo v projekt TZS – Turizmu pomaga lastna glava. Leta 2001 je OŠ Antona Globočnika dosegla prvo mesto v regijskem tekmovanju in se visoko uvrstila tudi v republiškem merilu.
Vsi projekti in celotno delovanje Turističnega društva Postojna je usmerjeno v pospeševanje razvoja turizma, bogatitev in dopolnjevanje turistične ponudbe, informacijsko dejavnost, promocijo turizma v najširšem pomenu besede, okoljevarstvene dejavnosti in širitev znanja in pomena turistične dejavnosti med mladimi.
V turističnem društvu kot civilni društveni dejavnosti zasledujemo  tezo o soodvisnosti v turistični ponudbi, o dopolnjevanju programov in sinergiji učinkov ter enkratnosti kraškega prostora. Naš namen je razvijati kakovostnejšo in razpoznavnejšo turistično ponudbo, ob dejstvu, da ne smemo zanemariti temeljev, ki so do tega pripeljali. Še več, ponosni smo na delo ustanoviteljev in rezultate naših prednikov ter smo jim hvaležni za njihov prispevek k razvoju turistične dejavnosti na Postojnskem.
Vedno obstajajo priložnosti za še kakovostnejše delo in obsežnejši program. Glede na okoliščine, v katerih je turistično društvo delovalo v zadnjih nekaj letih, smo delali dobro in storili veliko. Sicer pa to oceno prepuščam drugim.
Ob stopetintridesetletnici delovanja pa se le s ponosom ozrimo na prehojeno pot, ki jo dokazujejo številni uspehi in nemalo priznanj, ki jih je Turistično društvo Postojna prejelo za svoje delo.

Srečko Šajn, predsednik